Skoči na glavno vsebino

20. maj – Svetovni dan čebel

Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.

 

 

 

BREZ ČEBEL NI ŽIVLJENJA!

 

Za svet brez lakote:

  • vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja;
  • čebelji pridelki so bogat vir nujno potrebnih hranil.

Za trajnostno kmetijstvo in delovna mesta:

  • z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo ter pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih;
  • milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.

Za ohranjanje okolja:

  • skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem; so dober pokazatelj stanja okolja.

 

 

VIR IN VEČ NA: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/

https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=197#section-1

 

              

Slovenski dan brez zavržene hrane – 24. april

Slovenski dan brez zavržene hrane – 24. april 2023

 

Vlada Republike Slovenije je prejšnji teden (13. 4. 2023) na svoji 45. redni seji sprejela Sklep o razglasitvi slovenskega dne brez zavržene hrane. Za slovenski dan brez zavržene hrane je razglašen 24. april.

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.

 

Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni,  da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo. 

 

 

 

 

 

SLIKA VIR: https://www.google.com/search?q=DAN+BREZ+ZAVR%C5%BDENE+HRANE+PLAKAT&tbm=isch&ved=2ahUKEwjvlcO2mbjAhXwh_0HHT90DQ4Q2cCegQIABAA&oq=DAN+BREZ+ZAVR%C5%BDENE+HRANE+PLAKAT&gs_lcp=CgNpbWcQAzoECCMQJzoHCAAQGBCABFCJB1ifE2COFGgAcAB4AIABRogBkASSAQE4mAEAoAEBqgELZ3dzLXdpei1pbWfAAQE&sclient=img&ei=4QxBZK-hMvCP9u8Pv-i1cA&bih=1102&biw=2100#imgrc=nir3krGBirNTiM

Zakaj izbrati slovenske ribe in kje dobimo sveže?

Ribe imajo po mnenju prehranskih strokovnjakov izredno pomembno mesto v prehrani, saj slovijo po izredno ugodni hranilni sestavi in so bogat vir visokovrednih beljakovin, vitaminov in mineralov. Zaradi specifičnega mesa z malo vezivnega tkiva predstavljajo kakovosten in uravnotežen obrok, njihovo uživanje pa je še posebej priporočljivo v kombinaciji z zelenjavo. Ribe izstopajo tudi z vidika vsebnosti esencialnih omega-3 maščobnih kislin, ki so med drugim izrednega pomena za zdravje srca.

Nasveti glede uživanja rib

Prehranski strokovnjaki priporočajo uživanje rib enkrat do dvakrat tedensko. Zlasti manjše ribe je priporočljivo zaužiti s kostmi vred, saj so tako bogat vir vitamina D, kalcija in fosforja. Morske ribe so med drugim dragocene tudi zaradi visokih vrednosti joda in selena. Količina maščob v ribah je različna glede na vrsto rib, zato v prehrani poskrbite za raznoliko izbiro sladkovodnih in morskih rib. Ribe je priporočljivo uživati predvsem kot zamenjavo za rdeče meso in mesne izdelke.

VIR in več na: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/zakaj-izbrati-slovenske-ribe-in-kje-dobimo-sveze

16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane

16. oktober 2022 – Svetovni dan hrane: več bi morali storiti za večjo dostopnost in prepoznavnost zdravih prehranskih izbir

»Nihče naj ne ostane lačen«

 Vsako leto 16. oktobra po vsem svetu obeležujemo dan hrane. Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja nepredvidljive dogodke, ki vplivajo na svetovno prehransko varnost s sloganom »Nihče naj ne ostane lačen« (»Leave NO ONE behind«). Priča smo pojavu epidemije zaradi koronavirusa SARS-CoV-2, migracijam, podnebnim spremembam, vojaški agresiji v neposredni bližini, zvišanju cen energentov, hrane itd., opažamo pa tudi, da se je geopolitični položaj EU, za katerega so že več let značilne nestabilne razmere v sosednjih regijah Evrope ter zapleteno in zahtevno okolje, močno spremenil. Naša naloga je, da zgradimo trajnostni svet, v katerem ima vsakdo in povsod dostop do energijsko in hranilno primerne hrane. Danes se proizvede dovolj hrane, da se nahranijo vsi na planetu. Težava je dostop in razpoložljivost hrane, ki ju vedno bolj ovirajo zgoraj našteti izzivi.

Vabilo na 23. PRAZNIK KOZJANSKEGA JABOLKA

Dragi prebivalci, obiskovalci in prijatelji Kozjanskega parka,

približuje se 23. Praznik kozjanskega jabolka, v okviru katerega pripravljamo številne zanimive dogodke, zato vas v prihodnjih dneh prijazno vabimo na: 

 

Vrhunec dogajanja letošnjega Praznika kozjanskega jabolka bo v soboto, 8., in v nedeljo, 9. oktobra 2022, ko bo na trgu Podsreda:

tržnica z regionalnimi proizvodi, predstavitev društev in združenj, predstavitev predelovalnice jabolčnega soka, tekmovalne in družabne igre, ustvarjalnice za otroke in bogat kulturni program.

 Tukaj si lahko ogledate celoten program pestrega dogajanja, na novi spletni strani www.kozjanskojabolko.si pa vse informacije o letošnjem prazniku.

 Prijazno vabljeni, veseli bomo vaše družbe.

 Lep pozdrav iz Kozjanskega parka.

 

Javni zavod Kozjanski park

Podsreda 45, SI-3257 Podsreda

Tel.: 00386 3 800-71-00

www.kozjanski-park.si

FB: @Kozjanski park

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

29. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. 

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.

Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni,  da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo. 

KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADNE HRANE

PREDLOGI SMOTRNEGA NAKUPOVANJA

9 NAMIGOV PROTI ODPADNI HRANI

IZOBRAZIMO SE O ROKIH UPORABE

 

Dostopnost