ŠOLSKA SHEMA EVROPSKE UNIJE                     

Šolska shema je ukrep skupne kmetijske politike EU, ki otrokom v osnovni šoli in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami zagotavlja brezplačen dodatni obrok sadja in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov. Obvezni spremljevalni izobraževalni ukrepi povezujejo otroke s kmetijstvom in spodbujajo zdravo prehranjevanje.

ŠOLSKA SHEMA je nov ukrep skupne kmetijske politike in pomeni pomoč za oskrbo s sadjem in zelenjavo ter mlekom in mlečnimi izdelki v izobraževalnih ustanovah.  Izvajati se je začela v šolskem letu 2017/2018. Podlaga za njeno načrtno in učinkovito izvajanje je ta strategija, ki je sprejeta za šestletno obdobje od šolskega leta 2017/2018 do šolskega leta 2022/2023. Strategijo je pripravila medresorska delovna skupina na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, sprejel pa jo je minister, pristojen za kmetijstvo, v soglasju z ministrico, pristojno za izobraževanje in ministrico, pristojno za zdravje.

V šolski shemi se otrokom v osnovni šoli in gojencem v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami brezplačno razdeljuje dodaten obrok sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov ter se jih skozi različne dejavnosti spremljevalnih izobraževalnih ukrepov povezuje s kmetijstvom, izobražuje o zdravih prehranskih navadah, lokalnih prehranskih verigah, ekološkemu kmetovanju, trajnostni pridelavi in preprečevanju zavržkov hrane. Šolska shema vključuje tudi spremljanje in vrednotenje učinkov sheme ter obveščanje javnosti.

Izbor upravičenih kmetijskih proizvodov in živil v šolski shemi je razdeljen na ‘šolsko sadje in zelenjavo’ ter ‘šolsko mleko’, na ta način je razdeljeno tudi financiranje. Večinski delež financiranja se zagotovi iz proračuna Evropske unije, preostali delež iz proračuna Republike Slovenije.

Ciljna skupina

Ciljna skupina ali upravičenci do podpore iz šolske sheme v obliki dodatnega obroka sadja in zelenjave oziroma mleka in mlečnih izdelkov so učenci v *osnovnih šolah ter otroci, učenci in dijaki v *zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki izvajajo javno veljavne vzgojno-izobraževalne programe

Upravičenci do podpore – vlagatelji

Do finančne pomoči iz šolske sheme je upravičena šola, ki od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja – ARSKTRP (v nadaljevanju: agencija) prejme odločbo o odobritvi. Šola je vlagateljica zahtevkov za povračilo sredstev za nabavo sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov iz šolske sheme. Šola lahko prejeto pomoč uporabi samo za razdeljevanje sadja in zelenjave oz. mleka in mlečnih izdelkov svojim učencem od 1. do 9. razreda oziroma gojencem zavoda.

Upravičeni stroški

Šola je upravičena do povrnitve stroškov nabave sadja in zelenjave tistih vrst, ki so navedene v točki 4.1. oz. mleka in mlečnih izdelkov, ki so navedeni v točki 4.2.. Povrnitev stroškov je omejena do skupne vrednosti pomoči na šolo, ki je določena v odločbi o odobritvi šole, ločeno za sadje in zelenjavo ter za mleko in mlečne izdelke.

Cene proizvodov morajo biti razumne in morajo odražati vpliv faktorjev, ki so podrobno predstavljeni v poglavju 7. V nasprotnem primeru strošek ni upravičen do povračila.

Višina pomoči

Okvirna letna vrednost pomoči na učenca za sadje in zelenjavo je 6 EUR, za mleko in mlečne izdelke pa največ 4 EUR.

SEZNAM KMETIJSKIH PROIZVODOV IN ŽIVIL, RAZDELJENIH V ŠOLSKI SHEMI Kmetijski proizvodi in živila, ki se razdeljujejo otrokom v šoli v okviru šolske sheme, so razdeljeni v: šolsko sadje in zelenjavo ter šolsko mleko. Šolsko sadje in zelenjava se deli na osnovno skupino sveže sadje in zelenjava in na skupino predelano sadje in zelenjava. Šolsko mleko se deli na osnovno skupino mleko in na skupino mlečni izdelki. V okviru sistemsko organiziranih spremljevalnih izobraževalnih ukrepov (glej pod točko 9.3.) so poleg upravičenih kmetijskih proizvodov in živil iz šolskega sadja in zelenjave ter šolskega mleka upravičeni tudi določeni drugi kmetijski proizvodi in živila, kot so določeni v strategiji. Ti kmetijskih proizvodi in živila niso dovoljeni za redno razdeljevanje v šoli v okviru šolske sheme (ampak so upravičeni pri izvedbi sistemsko organiziranih spremljevalnih izobraževalnih ukrepov šolske sheme npr. v šoli v naravi v CŠOD),

Upravičene vrste svežega sadja in zelenjave: Sadje: Zelenjava: lešniki* paradižnik orehi* zelje fige (sveže!) ohrovt mandarine kolerabica in koleraba grozdje cvetača melone brokoli lubenice solata (Lactuc  sativa) jabolka radič hruške korenje Marelice (sveže!) rdeča redkvica češnje in višnje peteršilj breskve in nektarine zelena (gomoljna) slive rdeča pesa kaki repa žižola redkev kivi kumare in kumarice jagode Komarček (koromač) maline šparglji (beluši) borovnice zelena (stebelna) črni ribez paprika rdeči ribez buče in bučke ostala solatna zelenjava (motovilec, rukola, regrat, cikorija…) *le posušeni, ne smejo biti praženi, soljeni, kandirani ipd.   Upravičene vrste predelanega sadja in zelenjave (v manjšem deležu!): suho sadje** izključno naslednjih sadnih vrst: jabolka, hruške, slive, kaki, češnje kislo zelje kisla repa ** Suho sadje ne sme biti kandirano.   1.1. Šolsko mleko (v nadaljevanju: ŠM) V okviru razdeljevanja ŠM mora prevladovati mleko in mleko brez laktoze, mlečni izdelki so v manjšem deležu. Mleko: mleko, vključno mleko brez laktoze*** ***  brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, arome, čokolade ali kakava Mlečni izdelki (v manjšem deležu!): jogurt **** kislo mleko**** kefir**** pinjenec**** skuta**** ****  brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, arome, sadja, oreškov ali kakava

V letošnjem šolskem letu bomo zopet razdeljevali sveže sadje in zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke v okviru trajnostnega razvojnega projekta Šolska shema, ki je financiran iz strani Evropske unije. Projekt je namenjen uživanju LOKALNE hrane, kajti s podpiranjem tega projekta zagotavljamo živila, ki imajo višjo hranilno vrednost, manj aditivov, barvil in konzervansov, več vitaminov in mineralov. Zaradi krajših prevoženih poti pušča manjši ogljični odtis,  na izgled so lahko manj privlačna, vendar so kakovostnejša in bolj okusna živila. S tem, ko kupujemo lokalno hrano, ohranjamo delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in prispevamo k samooskrbi, skušamo okrepiti lokalne kmetovalce in si tako zagotoviti bolj zdravo hrano, ki je pridelana bližje našem domu.