V šolski kuhinji pripravljamo malice in kosila za učence.

Cena šolske malice znaša 1,10 eur.

Cena kosil in ostalih obrokov je določena s šolskim cenikom prehrane.

Po sklepu Sveta zavoda se opominjanje neplačnikov zaračuna 2 €.

Pravica do subvencioniranih obrokov:

Pravila šolske prehrane je Svet zavoda Osnovne šole Adama Bohoriča Brestanica sprejel na 6. seji 21. 2. 2024 in so objavljena na spletni strani šole.

Vodja šolske prehrane je ga. Natalija Salmič.

Več o novem pravilniku o šolski prehrani si lahko preberete na spodnji povezavi Zakon o šolski prehrani

PRIJAVA NA PREHRANO:

Učenci se ob koncu leta na predpisanem obrazcu prijavijo na prehrano oziroma željene obroke za naslednje šolsko leto (prijavnica).

ODJAVA OD PREHRANE:

1. Učencu, ki je odsoten od pouka zaradi udeležbe oz. sodelovanja pri dejavnostih, ki jih organizira šola, odjavi šola.
2. V primeru bolezni ali druge odsotnosti učenca, starši odjavijo prehrano za določen čas oz. čas odsotnosti učenca preko aplikacije

eAsistent

3. Malica je pravočasno odjavljena, če je odjavljena do 12.00 ure prejšnjega dne. Če je malica odjavljena na dan odsotnosti učenca, se šteje kot 1. dan odjave. Če je malica subvencionirana, strošek malice odjavljene 1. dan plača MIV, nesubvencionirano malico odjavljeno 1. dan pa plačajo starši.
4. Odjava kosila za tekoči dan je možna do 8.00 ure zjutraj preko aplikacije eAsistent.
5. Učenci, ki imajo kosila občasno, se lahko prijavijo do 8.00 ure tekočega dne preko aplikacije eAsistent.
6. V kolikor starši posameznega obroka ne odjavijo, plačajo polno ceno obroka.

(Samo v primeru nedelovanja spletne odjave, je možna odjava na telefon 031 360 211 ali 07 497 30 25.)

Vsi obroki so vsak dan sveže pripravljeni z veliko svežega sadja in zelenjave. Pripravljena so v skladu s Smernicami zdravega prehranjevanja v vzgojni-izobraževalnih zavodih Strokovnega sveta Republike Slovenije in Zakonom o šolski prehrani.

Olja praktično ne uporabljamo več, razen pri pripravi solat in nekaterih jedi, kajti jedi pripravljamo v konvekcijski pečici. Kruh vsebuje polnovredne vrste žit. Velikokrat kruh spečemo kar v lastni kuhinji. V šolske jedilnike vsak dan vključujemo sveže sadje in zelenjavo (čim bolj sezonsko). Čaji so nesladkani, sokovi so 100% sadnega izvora, tudi količina soli v jedeh je omejena. Enkrat na teden ponudimo enolončnico, poleg pa ponudimo v šoli pripravljeno pecivo. Trudimo se, da bi učencem ponudili vsaj eno ali dve topli malici na teden (polenta in mleko, mlečni zdrob, mlečni riž, makaronovo meso, mlečni močnik…). Na jedilnik vključujemo ribe, tako pri malici, kot pri kosilu. Večkrat letno pri oblikovanju jedilnika upoštevamo želje učencev.

Na naši šoli se zavedamo, da je poudarjanje zdrave prehrane pri mladih zelo pomembno. V naše jedilnike vključujemo veliko svežega sadja in zelenjave in se trudimo za raznovrstnost jedi.

Naša šola je vključena v projekt Šolska shema Evropske Unije, s katero zagotovimo brezplačni obrok sadje in zelenjave ter mleka in mlečnih izdelkov vsaj enkrat tedensko, s tem spodbujamo uživanje lokalnih živil, ki imajo višjo hranilno vrednost, manj aditivov, barvil in konzervansov, več vitaminov in mineralov. Zaradi krajših prevoženih poti pušča manjši ogljični odtis,  na izgled so lahko manj privlačna, vendar so kakovostnejša in bolj okusna živila. S tem, ko kupujemo lokalno hrano, ohranjamo delovna mesta v slovenskem kmetijstvu in prispevamo k samooskrbi, skušamo okrepiti lokalne kmetovalce in si tako zagotoviti bolj zdravo hrano, ki je pridelana bližje našem domu.

Vsako leto obeležimo tudi Dan slovenske hrane in izvedemo Tradicionalni slovenski zajtrk, ki poteka vsak tretji petek v novembru. Vključuje lokalna živila: polnovredni kruh, maslo, mleko, med in jabolko. Poleg izvedbe zajtrka v tem obdobju potekajo različne promocijske in izobraževalne aktivnosti za učence, ki poglabljajo pomen tega projekta (izvedba tradicionalnega zajtrka, izvedba tradicionalnega kosila, kuharske delavnice, naravoslovni dnevi, vodene oddelčne skupnosti, izbirni predmeti).

Poseben poudarek bomo namenili zmanjšanju odpadne hrane. Obeležili bomo 29. september, mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani ter 24. april, ki velja za slovenski dan brez zavržene hrane.

Na šoli deluje Skupina za šolsko prehrano, ki jo sestavlja vodstvo šole, vodja vrtca, organizatorka šolske prehrane, predstavnik kuharskega osebja, učiteljica nižje stopnje, učiteljica višje stopnje, predstavnik učencev in predstavnik staršev. Naloge skupine so: 

– daje mnenja in predloge o šolski prehrani, 

– obravnava predloge in pripombe učencev oziroma staršev v zvezi s šolsko prehrano, 

– pripravi predlog pravil obnašanja v šolski jedilnici in ravnanja s hrano in ga predloži ravnatelju, 

– druge dogovorjene naloge, 

– izvaja kontrolo nad doslednim izvajanjem HACCP-sistema, 

– vsakoletno pripravlja Anketo o šolski prehrani za spremljanje zadovoljstva učencev s šolsko prehrano in rezultate analizira in upošteva v prihodnje. 

Skupina ima enoletni mandat. 

(VIR:http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2012/programi/media/pdf/smernice/Smernice_zdravega_prehranjevanja.pdf)

Priporočila za zdravo prehranjevanje so pomembna tako za otroke in mladostnike kakor za odrasle. Vendar pa je zdrava prehrana za otroke in mladostnike še toliko pomembnejša, ker je odraščanje  obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Hkrati pa hrana v mladostniškem obdobju ne zadovoljuje le fizioloških potreb, ampak ima tudi psihološki pomen.

Energijsko in hranilno uravnotežena in specifičnim potrebam otrok in mladostnikov v  fazi rasti in razvoja prilagojena prehrana je eden najbolj pomembnih pozitivnih dejavnikov varovanja zdravja.

Prehranske navade

Nezdrave prehranjevalne navade, zlasti neprimerna izbira živil in neredna prehrana, lahko povzročijo slabše počutje in slabšo delovno storilnost, hkrati vplivajo na zmanjšano odpornost organizma in so dejavnik tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni v poznejšem življenjskem obdobju.

Redno uživanje obrokov

Redno uživanje glavnih dnevnih obrokov je temelj zdrave prehrane.

V zdravi prehrani se priporoča uživanje od štirih do petih obrokov dnevno. Znano je, da pogosti in manjši dnevni obroki hrane znižajo vsebnost maščob v krvi in tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter ugodno vplivajo na raven glukoze v krvi in s tem na boljšo storilnost.

Pomen zajtrka

Še zlasti je pomemben zajtrk, ki lahko pri otrocih in mladostnikih pri prvih šolskih urah pomembno izboljša njihove kognitivne funkcije. Pri otrocih, ki niso zaužili zajtrka, se lahko delovna storilnost, tako telesne kakor duševne zmožnosti, v primerjavi z njihovimi vrstniki, ki so zajtrkovali, zmanjša za do 20 %.

Za zajtrk so najbolj primerna ogljiko hidratna živila, ki počasi in zmerno dvignejo raven glukoze v krvi. Možgani za svoje delovanje namreč nujno potrebujejo glukozo in dokazano je, da se ob normalnem dvigu glukoze v krvi izboljšajo spominske zmožnosti, reakcijski čas, pozornost in tudi aritmetične zmožnosti.

Živila, ki na ugoden način dvignejo glukozo v krvi, so predvsem različne vrste kruha iz polnovredne moke, različne žitne kaše in podobno. Če zajtrku dodamo še beljakovinsko živilo, se ugodni učinek pri reševanju kompleksnih mentalnih nalog še poveča, izboljša pa se tudi razpoloženje.

Dopoldanska malica predstavlja pri režimu prehrane, ki vključuje zajtrk, kosilo in večerjo, lahek premostitveni obrok med zajtrkom in kosilom. Malice naj bodo sestavljene pestro in naj se ne ponavljajo prepogosto, sestavni del malic naj bosta sadje in zelenjava.

Kosilo v slovenskem kulturnem prostoru predstavlja osrednji dnevni obrok, ki naj bo vedno sestavljen pestro iz vseh skupin živil. Živila iz skupine sadje in zelenjava so obvezni sestavni del kosila. Popoldanska malica poveča psihično in fizično zmožnost otrok in mladostnikov (podaljšano bivanje, osnovne in srednje šole s turnusnim urnikom). Priporočamo, da je sestavljena predvsem iz sadja ali zelenjave, mleka ali mlečnih izdelkov ter oreščkov in suhega sadja, z dodatkom živil iz (polnozrnatih) žitnih izdelkov.

Večerjo nudijo nekatere vzgojno-izobraževalne ustanove bivalnega tipa, kakor so dijaški domovi in zavodi za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami.

Večerja je lahko tudi obrok otrok in mladostnikov na organiziranih taborih, srečanjih, izobraževanjih izven sedeža šole. Večerja naj bo pestro sestavljen lahko prebavljiv obrok. Večerja naj bo postrežena načeloma do 19. ure, tako da prebava in presnova bistveno ne motita nočnega počitka. Izvajanje dobre ustne higiene, ki naj ji sledi, odločujoče vpliva na ohranitev zobnega zdravja. Poleg tega je treba poskrbeti tudi za ustaljen čas uživanja obrokov, relativno konstanten energijski in volumski obseg obrokov ter stalno kakovost obrokov.

ENERGIJSKE VREDNOSTI

Priporočeni dnevni energijski vnosi za posamezne starostne skupine otrok in mladostnikov so podlaga za postavitev priporočenih vrednosti za vnos hranil in količinskih normativov živil v obrokih hrane.

Dnevne energijske potrebe so razen osnovnih fizioloških potreb odvisne tudi od telesne dejavnosti in drugih zunanjih dejavnikov. Poleg tega je treba v obdobju rasti upoštevati tudi potrebe po energiji in hranilih za razvoj telesne mase. Če dolgoročno vnašamo s prehrano premalo ali preveč energije oziroma hranil, je lahko zdravje odraščajočih otrok in mladostnikov ogroženo.

Prehrana mora imeti uravnoteženo količino oziroma energijski delež hranil, ki so vir energije, nekatera pa tudi življenjskega pomena. Gre za razmerje med energijskimi deleži makrohranil (beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati) oziroma za količine posameznih hranil, ki omogočajo otrokom in mladostnikom normalno rast in razvoj ter polno storilnost in na podlagi raziskav in izkušenj varujejo pred prehransko pogojenimi zdravstvenimi težavami in obolenji.

Število dnevnih obrokov in časovna razporeditev obrokov preko dneva

Dnevno naj otroci in mladostniki dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo, večerja) ter dva premostitvena obroka (dopoldanska in popoldanska malica).

Glede na organiziranost prehrane v vrtcih in šolah naj se za uživanje malice nameni najmanj 15 minut, medtem ko naj se za uživanje kosila nameni najmanj 30 minut časa.

Čas telesne dejavnosti in čas obrokov morata biti načrtovana tako, da se telesna dejavnost (Športna vzgoja) načeloma ne izvaja dve uri po glavnem obroku, zagotovo pa ne vsaj eno uro po glavnem obroku (kosilu).

Priporočeni čas za posamezne obroke glede na redni čas pouka, dejavnosti oz. varstva je:

– zajtrk: 7 – 7.30 ure

– dopoldanska malica: 9.30 – 10. ure*

– kosilo: 12.30 -13. ure

– popoldanska malica: 15 -15.30 ure

– večerja: 18 – 19 ure

Pripravila: Natalija Salmič, org. šol. prehrane

Ob začetku šolskega leta se vzgojno-izobraževalni zavodi soočate s primeri otrok, ki imajo posebne prehranske potrebe in potrebujejo prilagojeno prehrano. Na naslednji povezavi lahko najdete:

• obrazec (Obrazec o uvedbi dietne prehrane),
• obrazec (Obrazec o prekinitvi dietne prehrane).

Skladno s cilji Nacionalnega programa o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015 – 2025 so bile na podlagi mednarodnih standardov in normativov oblikovane prehranske smernice za zdravo prehrano v vzgojno-izobraževalnih zavodih, s sprejetjem Zakona o šolski prehrani pa je njihovo udejanjanje tudi uzakonjeno. Smernice so namenjene zdravi populaciji, v primeru zdravstvenih težav, pa je treba ravnati v skladu s prejetimi navodili zdravnika. Ob tem vzgojno-izobraževalni zavodi poskrbijo, da so ponujeni obroki sestavljeni pravilno, da osebje, ki načrtuje in pripravlja obroke, pozna prehranska priporočila in dietne zahteve in jih pri svojem delu tudi upošteva.

Priporočila za medicinsko indicirane diete, ki jih je sprejelo Združenje za pediatrijo Slovenske zdravniške zbornice, 3. julija 2018 pa tudi potrdil Razširjen strokovni kolegij za pediatrijo, so namenjene zdravnikom, ki otrokom predpisujejo diete. S sprejetjem priporočil, so bile odpravljene tudi nejasnosti, kdo predpisuje diete, katere diete, ter za koliko časa.

Da bi vzgojno-izobraževalnim zavodom olajšali zagotavljanje dietne prehrane za otroke, priporočila vsebujejo tudi novo Potrdilo o uvedbi dietne prehrane, opredeljenimi dietami za otroka ter Potrdilo o ukinitvi dietne prehrane, kadar ta ni več potrebna.

V Priporočilih za medicinsko predpisane diete je določeno:

• Po veljavni medicinski doktrini potrdilo izda izbrani zdravnik na primarni ravniali specialist pediater usmerjen v področje na sekundarni ali terciarni ravni.
• Potrdilo o medicinsko indicirani dieti za otroka prejmejo starši ali skrbniki in ga predložijo vzgojno-izobraževalnemu zavoduob ugotovljeni bolezni in vsakokratni spremembi ali prenehanju diete.
• Potrdilolahko velja trajno (npr. pri boleznih, kot je celiakija) – potrdila ni treba obnavljati, začasno (npr. pri alergiji na kravje mleko ali jajce) – potrdilo je treba obnavljati vsaj enkrat letno, do pregleda pri specialistu – potrdilo velja največ 6 mesecev.
• Medicinsko indicirana dieta mora biti opredeljena v skladu s katalogom diet, kot ga opredeljujeta Pediatrična klinika UKC Ljubljana in Klinika za pediatrijo UKC Maribor.
• Pisna navodila za medicinsko indicirano dieto pripravljajo klinični dietetiki in specialisti pediatri in jih ob obravnavi otroka izdajo otrokovim staršem ali Navodila za najpogostejše diete pri otrocih so v procesu priprave.

Ko ugriznemo v sveže nabrano jabolko ali okusimo doma pripravljeno zelenjavno juho, svoje brbončice razvajamo z bogatimi in naravnimi okusi. Kuhanje iz osnovnih lokalnih sestavin omogoča nadzor nad tem, kaj vnašamo v svoje telo. Nepredelana hrana nas med drugim povezuje z naravo in nam omogoča, da doživimo hrano takšno, kot je v osnovi – polno okusa, arome in hranil.

Ob napornem sodobnem tempu življenja se vse pogosteje zatekamo k hitrim rešitvam tudi na področju prehrane. Procesirana in polpripravljena hrana je postala stalnica na krožnikih mnogih, saj prihrani čas in napor pri pripravi obrokov. Vendar takšen način prehranjevanja prinaša tudi številne negativne posledice in pasti, zato je pomembno, da ponovno razmislimo o vrednosti priprave obrokov iz svežih, nepredelanih sestavin.

Kaj je nepredelana hrana?

Nepredelana ali minimalno predelana hrana je tista, ki je čim bližje svojemu naravnemu stanju. To pomeni, da ni bila podvržena industrijskim postopkom, ki bi ji odvzeli hranilne snovi ali dodali umetne dodatke. Sem sodijo sveže sadje in zelenjava, polnovredna žita, sveže meso in ribe, mleko ter mlečni izdelki brez dodatnih aditivov. Takšna hrana je bogata z vitamini, minerali, vlakninami in drugimi hranili, ki so ključnega pomena za optimalno delovanje našega telesa.

Prednosti uživanja nepredelane hrane

• Bogat vir hranil: Sveža in nepredelana hrana ohranja svoje naravne vitamine, minerale in antioksidante, ki so ključni za zdravje.
• Izboljšana prebava: Visoka vsebnost vlaknin v polnovrednih živilih podpira zdravo prebavo in preprečuje zaprtje.
• Boljša energija in razpoloženje: Stabilna raven sladkorja v krvi zaradi kompleksnih ogljikovih hidratov iz nepredelane hrane prispeva k enakomerni energiji čez dan.
• Podpora lokalnemu gospodarstvu: Z nakupom lokalnih, svežih izdelkov podpiramo domače pridelovalce in zmanjšujemo ogljični odtis.
• Zdrav življenjski slog: Uživanje takšne hrane pomaga pri vzdrževanju zdrave telesne teže in preprečevanju prehranskih motenj.

Sveže in lokalno je najboljša kombinacija

Bolj kot je hrana lokalna, večja je verjetnost, da je bila pridelana na trajnosten način in da je sveža. Sveža živila imajo višjo hranilno vrednost, saj se vitamini in minerali sčasoma razgrajujejo. Uvožena hrana z drugega konca sveta je pogosto obdelana s konzervansi, stabilizatorji in drugimi kemičnimi sredstvi, da se ohrani »svežina« med dolgotrajnim transportom. Z izbiro lokalnih izdelkov zmanjšujemo potrebo po takšnih dodatkih in hkrati podpiramo domače pridelovalce.

Kako vključiti nepredelano hrano v vsakdanjo prehrano

Smiselno je, da postopoma začnemo v svojo prehrano dodajati več nepredelane hrane. Najprej lahko na primer poskusimo zamenjati predelane prigrizke s svežim sadjem ali oreščki, ki so naravno bogati s hranili. Na krožniku vedno pustimo več prostora za zelenjavo in poskusimo pripraviti obroke iz osnovnih sestavin. Zelo pomembno je, da smo ob nakupu pozorni na lokalno pridelano hrano, ki ni bila prepotovala dolgih poti, in izbiramo sezonske pridelke, saj so običajno bolj sveži in polnega okusa. 

• Obiščimo lokalno tržnico: Sveža sadje in zelenjava sta na voljo pri lokalnih pridelovalcih, ki vam z veseljem svetujejo in ponudijo najboljše, kar narava trenutno ponuja.
• Pripravimo čim več obrokov doma: Kuhanje iz osnovnih sestavin omogoča nadzor nad tem, kaj vnašamo v svoje telo. Poskusimo nove recepte ali obudimo stare družinske klasike.
• Izbirajmo kakovostne sestavine: Namesto predelanih mesnih izdelkov izberimo sveže meso, ki ga lahko pripravimo po lastnem okusu. Enako velja za ribe in mlečne izdelke.
• Vključimo celotno družino: Kuhanje je lahko zabavno in povezovalno. Vključimo otroke v pripravo obrokov in jih naučimo ceniti pravo hrano.

Otroci in nepredelana hrana

Naši najmlajši so pogosto izpostavljeni procesirani hrani, polni sladkorjev in nezdravih maščob. O njenem pogledu na prehrano otrok smo povprašali Emilijo Pavlič, upokojeno kuharico, ki je v času službovanja kuhala otrokom v vrtcu in šoli in je tudi avtorica več kuharskih knjig. Poudarila je: »Starši naj dovolj zgodaj začnejo navajati otroke na hrano, kuhano iz osnovnih živil. Če so tudi sami poučeni o uravnoteženi in zdravi pripravi hrane ter se zavedajo posledic procesirane hrane, se bodo tudi otroci tega navadili in tako prepoznali kakovostno hrano.« Pomembno je torej, da jih že od malih nog spodbujamo k zdravim prehranjevalnim navadam. 

Vrnitev k osnovam prinaša zadovoljstvo

Priprava obrokov iz svežih sestavin ni le koristna za zdravje, ampak prinaša tudi osebno zadovoljstvo. Občutek, ko iz preprostih sestavin ustvarimo okusen obrok, je neprecenljiv. Začnimo z majhnimi spremembami – morda z obiskom lokalne tržnice ali pripravo obroka iz svežih sestavin. Naše telo bo hvaležno, brbončice pa bodo ponovno oživele ob okušanju pristnih okusov.

(Vir:https://www.nasasuperhrana.si/clanek/nazaj-k-pristnim-okusom-odkrijte-prednosti-nepredelane-hrane)