1. kulturni dan

V torek, 27. 9. 2022, so  učenci sedmega, osmega in devetega razreda imeli kulturni dan. Najprej so si v Kulturnem domu Krško ogledali film Vesolje med nami, nato pa obiskali Posavski muzej Brežice in spoznali arheologijo ter barok.

Film je slovenski, vsebina pa je primerna predvsem za mlade naše starosti. Govori o petnajstletnem fantu Tobiju, ki je za poletje prišel iz Kanade v Slovenijo, saj ima njegova mami tu umetniško razstavo. Tu spozna kar nekaj mladih njegove starosti, a se ne ujamejo preveč, saj ga zafrkavajo zaradi njegove temne polti. Spozna pa tudi gospoda Hermana, slepega gospoda, ki ga imajo v tisti vasi za čudaka. Takoj se ujameta, saj oba zanima vesolje. Tobi večkrat pride k njemu na obisk in skupaj opazujeta zvezde. Zgodba se vmes tudi zaplete, saj Tobi izve, da sta si njegova mami oče vzela premor in da so vaški fantje gospodu Hermanu razmetali in poškodovali observatorij. A na koncu se vse lepo konča. Tobijeva mami se spet zbliža s Tobijevim očetom, fantje se opravičijo gospodu Hermanu, za povrh pa se Tobi super ujame s punco Tjašo.

Film mi je bil res všeč, tema pa je zelo življenjska, saj mislim, da bi se lahko veliko mladih postavilo v Tobijevo vlogo.

Zoja Požeg Dular, 9.a

 Osmošolci in devetošolci smo si v Posavskem muzeju Brežice ogledali baročne freske na stopnišču ter v kapeli. Ogledali smo si tudi Viteško dvorano. Zanimivo je, kako so se freske ohranile po toliko letih. Zelo podrobno so naslikani bogovi, angeli, zgodbe … V Viteški dvorani je na vsaki steni prikazan en element (zrak, voda, ogenj, zemlja). Poslikal jo je slikar slovenskega rodu Frančišek Karl Remb iz Radovljice. Vodnica nam je pripovedovala o naslikanih podobah ter nas potem peljala še do ponatisnjene Biblije (prevedel Jurij Dalmatin) in do občasne razstave z naslovom Štirje elementi – zrak. Tam smo videli lobanjo in zobe jamskega medveda ter številne druge stvari.

Da bi si muzej pogledali bolj podrobno, bi potrebovali več časa, a mi je bil ogled kljub temu zelo všeč. Tam sem bila prvič in najbolj me je očarala Viteška dvorana in njene freske.

Eva Sluga, 9.b

 V Posavskem muzeju Brežice smo si ogledali predmete, ki so jih našli v kameni in železni dobi: posode, orožje … Vodička nam je razložila, kaj so z njimi počeli in kako so si zgradili in okrasili hiše. Zelo je bilo poučno.

Maja Hriberšek, 7.a in Živa Župevc, 7.b

 

Dan nas je znova spomnil, da že dolgo nismo obiskali kakšne kulturne ustanove. Dobra zgodba in domača pokrajina v filmu sta nas nagovorila, razstave pa ponovno vzbudile zanimanje za zgodovino. Učenci so dobili drugačen vpogled v učno snov in povezali različna znanja.

Milena Žičkar Petan

Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.

29. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. 

Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane.

Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju  trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.

Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni,  da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo. 

KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADNE HRANE

PREDLOGI SMOTRNEGA NAKUPOVANJA

9 NAMIGOV PROTI ODPADNI HRANI

IZOBRAZIMO SE O ROKIH UPORABE

 

Športni dan na Kongresnem trgu v Ljubljani – dan slovenskega športa

Učenci devetošolci smo v petek, 23. 9. 2022, na praznik  – “Dan slovenskega športa” –  odšli v Ljubljano, kjer smo na Kongresnem trgu lahko spoznali en kup olimpijskih športov in se v njih tudi preizkusili. Nekateri učenci smo to počeli z velikim veseljem, navdušenjem in se zraven zelo zabavali, nekateri pa malce manj. 

Dan slovenskega športa je praznik, saj smo Slovenci športni narod, kar dokazujemo ne samo z izjemnimi rezultati vrhunskih športov, temveč tudi z redno telesno dejavnostjo, ki je z duševnim zdravjem najpomembnejša sestavina zdravega življenjskega sloga. Šteje pa čisto vsaka športna aktivnost in pomembno je, da izberemo takšno, v kateri uživamo, se sprostimo in napolnimo svoje “baterije” za vse življenjske podvige. To je tudi glavno sporočilo tega dne.

Zato tudi učencem želimo predstaviti, da je pomembno, da so športno aktivni vse življenje. Verjamem, da jim bo tudi predsedniški tek ostal v spominu in da so v skupnem druženju s sošolci in sošolkami, uživali.

Mentorica: Natalija ROVAN

Pohod učencev 4. in 5. razreda po Brestanici

V četrtek, 22.9.2022, se je nekaj učencev 4. in 5. razreda v sodelovanju s Turističnim društvom Brestanica, odpravilo na krajši pohod po Brestanici.

Pot nas je peljala proti Gradu Rajhenburg, kjer smo ves čas pridno pobirali smeti ob robu ceste. Na gradu smo imeli krajši počitek ter malico. Pot smo nadaljevali proti Trgu, ter se nato ustavili v gostilni Pod Lipa. Postreženi smo bili z vročo čokolado, za kar se zahvaljujemo Turističnemu društvu Brestanica.

Preživeli smo prijetno popoldne. 

Veseli, da smo tudi mi vsaj malo prispevali k čistejšemu kraju.

Mentorici Anja Mirt in Metka Vutkovič

Ustvarjanje iz odpadne embalaže

Učenci šestega razreda so pri naravoslovnem dnevu ustvarjali iz odpadne embalaže.

Spoznali so zgradbo rastlinske celice pod drobnogledom.

 Mojca Mlakar

Dostopnost