Nacionalni mesec skupnega branja 2022
V obdobju od 8. septembra do 9. oktobra 2022 je po Slovenji potekal Nacionalni mesec skupnega branja. Na naši šoli smo ga obeležili na različne načine.
Sprejem prvošolcev v šolsko skupnost
Z današnjim dnem, 3. oktobrom 2022, se začenja Teden otroka, ki vsako leto poteka v mesecu oktobru. Letos poteka pod sloganom Skupaj se imamo dobro, ali, kot pravi pevec Nipke, ki je tudi letošnji ambasador: »Skp se mava dobr«. Prijateljstvo, druženje, klepet s prijatelji, to je tisto, kar nam je zelo pomembno, zato smo letošnji Teden otroka na naši šoli pričeli s prav posebnim dogodkom. Z današnjim dnem smo učence 1. razreda sprejeli v Šolsko skupnost OŠ Adama Bohoriča Brestanica.
Predstavnica šolske skupnosti Zoja Požeg Dular in njena namestnica Iza Bahčič sta prvošolce nagovorili, nato pa so devetošolci prvošolce pospremili na oder, kjer so morali ponavljati svečano zaobljubo. Nato so jih simbolno pospremili preko »šolskega praga« in jim podarili darilca – zapestnice prijateljstva.
Teden otroka se bo v podobnem prijateljskem duhu tudi nadaljeval. Več o tem pa prihodnjič.
Andreja Dvoršek
Related Images:
Občinski troboj Kostanjevica 2022
Danes je v Kostanjevici na Krki potekal OBČINSKI TROBOJ za učence od 2. do 6. razreda, ker je bil odpovedan konec lanskega šolskega leta.
Učenci naše šole so se borili po svojih najboljših močeh in na koncu smo osvojili 3 medalje.
ZLATO – LILI KOSTANJŠEK, 3. razred
BRON – MAX PURKAT, 3. razred
BRON – TIJA KOZOLE, 4. razred
ISKRENE ČESTITKE VSEM TEKMOVALCEM.
Bili ste super in ponosni smo na vas.
TROBOJ KOSTANJEVICA 2022 – Rezultati
Natalija Rovan
Related Images:
Narava in kemija v 8. razredu
Pri kemiji v 8. razredu so učenci spoznali, da je narava neizmeren vir gradiva za ustvarjanje. Delo z materialom daje učencem možnost, da pridobivajo nove izkušnje in kreativno rešujejo težave. Učenci so iz naravnega materiala izdelali model atoma in spoznali njegovo zgradbo.
Mojca Mlakar
Related Images:
1. kulturni dan
V torek, 27. 9. 2022, so učenci sedmega, osmega in devetega razreda imeli kulturni dan. Najprej so si v Kulturnem domu Krško ogledali film Vesolje med nami, nato pa obiskali Posavski muzej Brežice in spoznali arheologijo ter barok.
Film je slovenski, vsebina pa je primerna predvsem za mlade naše starosti. Govori o petnajstletnem fantu Tobiju, ki je za poletje prišel iz Kanade v Slovenijo, saj ima njegova mami tu umetniško razstavo. Tu spozna kar nekaj mladih njegove starosti, a se ne ujamejo preveč, saj ga zafrkavajo zaradi njegove temne polti. Spozna pa tudi gospoda Hermana, slepega gospoda, ki ga imajo v tisti vasi za čudaka. Takoj se ujameta, saj oba zanima vesolje. Tobi večkrat pride k njemu na obisk in skupaj opazujeta zvezde. Zgodba se vmes tudi zaplete, saj Tobi izve, da sta si njegova mami oče vzela premor in da so vaški fantje gospodu Hermanu razmetali in poškodovali observatorij. A na koncu se vse lepo konča. Tobijeva mami se spet zbliža s Tobijevim očetom, fantje se opravičijo gospodu Hermanu, za povrh pa se Tobi super ujame s punco Tjašo.
Film mi je bil res všeč, tema pa je zelo življenjska, saj mislim, da bi se lahko veliko mladih postavilo v Tobijevo vlogo.
Zoja Požeg Dular, 9.a
Osmošolci in devetošolci smo si v Posavskem muzeju Brežice ogledali baročne freske na stopnišču ter v kapeli. Ogledali smo si tudi Viteško dvorano. Zanimivo je, kako so se freske ohranile po toliko letih. Zelo podrobno so naslikani bogovi, angeli, zgodbe … V Viteški dvorani je na vsaki steni prikazan en element (zrak, voda, ogenj, zemlja). Poslikal jo je slikar slovenskega rodu Frančišek Karl Remb iz Radovljice. Vodnica nam je pripovedovala o naslikanih podobah ter nas potem peljala še do ponatisnjene Biblije (prevedel Jurij Dalmatin) in do občasne razstave z naslovom Štirje elementi – zrak. Tam smo videli lobanjo in zobe jamskega medveda ter številne druge stvari.
Da bi si muzej pogledali bolj podrobno, bi potrebovali več časa, a mi je bil ogled kljub temu zelo všeč. Tam sem bila prvič in najbolj me je očarala Viteška dvorana in njene freske.
Eva Sluga, 9.b
V Posavskem muzeju Brežice smo si ogledali predmete, ki so jih našli v kameni in železni dobi: posode, orožje … Vodička nam je razložila, kaj so z njimi počeli in kako so si zgradili in okrasili hiše. Zelo je bilo poučno.
Maja Hriberšek, 7.a in Živa Župevc, 7.b
Dan nas je znova spomnil, da že dolgo nismo obiskali kakšne kulturne ustanove. Dobra zgodba in domača pokrajina v filmu sta nas nagovorila, razstave pa ponovno vzbudile zanimanje za zgodovino. Učenci so dobili drugačen vpogled v učno snov in povezali različna znanja.
Milena Žičkar Petan
Related Images:
Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.
29. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani.
Izgube hrane in odpadna hrana ogrožajo trajnost naših prehranskih sistemov. Ko hrano izgubimo ali zavržemo, gredo v nič tudi vsi viri, ki smo jih uporabili za njeno proizvodnjo: voda, zemljišče, energija, delovna sila in kapital. Izgube hrane in odpadna hrana lahko tudi negativno vplivajo na prehransko varnost in razpoložljivost hrane ter prispevajo k zvišanju cen hrane. 
Republika Slovenija je skupaj z državami članicami Evropske unije zavezana k doseganju trajnostnih razvojnih ciljev (angleško: Sustainable Development Goals – SDG) Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, med katerimi je tudi SDG 12.3, katerega cilj je »do leta 2030 na svetovni ravni prepoloviti količino zavržene hrane na prebivalca v prodaji na drobno in in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž proizvodne in dobavne verige, skupaj z izgubami po spravilu pridelka.
Naši prehranski sistemi so lahko odporni le, če so trajnostni. Zato si moramo prizadevati za sprejetje celostnih pristopov, s katerimi bi zmanjšali izgube hrane in odpadno hrano. Ukrepati je treba tako na lokalni, nacionalni in globalni ravni, da bi kar najbolj izkoristili hrano, ki jo proizvedemo.
KAKO ZMANJŠATI KOLIČINO ODPADNE HRANE
PREDLOGI SMOTRNEGA NAKUPOVANJA
