Tradicionalni slovenski zajtrk
Utrinki:
TEDEN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2024
Teden slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada RS, bomo od 11. do 17. novembra 2024 obeleževali prvič. Prav tako bo v petek, 15. novembra 2024, tudi letos potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Želimo si ozaveščati o prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, razmisleku o naših prehranjevalnih navadah in o zmanjševanju odpadne hrane.
Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk bo za otroke postal poseben praznik. Na naši šoli bomo izvedli veliko promocijskih in izobraževalnih aktivnosti, posvečenih tednu slovenske hrane, vključno s tradicionalnim zajtrkom, ki bo v petek, 15. 11. 2024 ob 7.30 uri v šolski jedilnici s krajšim programom.
Postregli bomo z živili lokalnega izvora:
ČRN KRUH – PEKARNA RESNIK
MED – ČEBELAR FRANC BAN
EKO MASLO – MLEKARNA KREPKO
MLEKO – KMETIJA KLJUČEVŠEK
JABOLKO – SADJARSTVO CVAR
Letošnji projekt poteka pod sloganom »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!«. Prejšnja leta smo vsako leto posebej izpostavili eno izmed njegovih sestavin. Letos pa enakomerno izpostavljamo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo slovensko sadje – vseh pet sestavin, ki jih za zajtrk ponujamo že od samega začetka tega projekta.
V lanskem letu je bila pripravljena publikacija »Recepti z okusi Slovenije«, ki vam je na razpolago na spodnji povezavi in jo lahko uporabite tudi v domači kuhinji.
Related Images:
16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE 2024
- oktobra je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO ( Food and Agriculture Organization). Zato na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.
FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva prehrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane je:
Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost. Nihče ne sme biti pozabljen.
Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja pomen hrane, kot temeljno človekovo pravico in osnovno potrebo.
Več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu si ne more privoščiti preh
rane, ki bi podpirala zdravje. To je glavni vzrok vseh oblik podhranjenosti, ki so zdaj prisotne v večini držav in presegajo družbeno-ekonomske razrede. Kljub vedno večjemu izobilju pa danes še vedno preveč ljudi trpi zaradi lakote in si ne more privoščiti zdrave prehrane. Bolj ranljivi ljudje so se pogosto prisiljeni zanašati na osnovna živila ali cenejša živila, z manj uravnoteženo hranilno sestavo, medtem ko drugi trpijo zaradi nedostopnosti svežih ali raznolikih živil, tretji pa nimajo potrebnih informacij za izbiro zdravih živil ali pa preprosto izberejo priročnost.
Lakota in podhranjenost se dodatno poslabšujeta zaradi dolgotrajnih kriz, ki jih povzroča kombinacija konfliktov, ekstremnih vremenskih pojavov in gospodarskih šokov. Kmetijsko-živilski sistemi kot celota so občutljivi na nesreče in krize, zlasti na vplive podnebnih sprememb, hkrati pa povzročajo onesnaževanje, degradirajo zemljo, vodo in zrak ter prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti. S preobrazbo kmetijsko-živilskih sistemov obstaja velik potencial za ublažitev podnebnih sprememb ter podporo miroljubnim, odpornim in vključujočim življenjskim pogojem za vse.
Na naši šoli smo z nekaterimi učenci pripravili knjigo z recepti brez zavržkov, katere bomo pri praktičnem delu tudi uporabili.
Vir in koristne povezave:
https://www.prehrana.si/clanek/806-svetovni-dan-hrane-2024
https://www.zelenaslovenija.si/novice/svetovni-dan-hrane-2024/
https://www.youtube.com/watch?v=y0pkTYV2a4w
Related Images:
Rezultati ankete – Šolska prehrana
V spodnjih priponkah si lahko ogledate rezultate ankete o šolski prehrani, ki je bila izvedena v mesecu maju.
Rezultat ankete – Šolska prehrana 2024
Rezultat ankete – Grafični prikaz 2024
Natalija Salmič
Related Images:
4. SLOVENSKI DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE
24. april že četrto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja zavržene hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.
| Poudarek je na ozaveščanju o pomenu premišljenega načrtovanja nakupov. V okviru tega dne se odvijajo različne dejavnosti, namenjene preprečevanju izgube hrane in zmanjševanju odpadkov. |
1) Bolj podrobno o zavrženi hrani |
Problematika zavržene hrane je zelo pereča
Zavržena hrana je eden večjih svetovnih izzivov, ki s seboj nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Kljub temu, da zaradi lakote in podhranjenosti trpi okoli 700 milijonov ljudi, se na svetu zavrže približno 30 % pridelane hrane.
Povprečen Slovenec po podatkih Statističnega urada v enem letu zavrže okoli 72 kilogramov hrane. Največ odpadne hrane nastaja v gospodinjstvih, in sicer 47 %. Sledijo so gostinstvo in strežba hrane s 37 %, trgovina z živili z 9 % in proizvodnja hrane s 7 %.
Ozaveščanje s plakati
Letošnja kampanja ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane spodbuja, naj zbudimo svojo hranozavest ter s hrano ravnamo varčno. Ključni koraki za manj zavržene hrane so, da načrtujemo svoje obroke, kupujemo lokalno, trajnostno hrano in ostanke hrane uporabimo za pripravo novih jedi
VIR: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/4-slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane/
KNJIŽICE: RECIKLIRANA KUHARIJA – RECEPTI
https://www.boljsi-svet.si/hrana-ni-za-tjavendan/dan-brez-zavrzene-hrane/
https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2020/view/flyer/page/1
https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2021/view/flyer/page/1
https://www.lidl.si/l/sl/katalog/reciklirana-kuharija-2022/view/flyer/page/1
Related Images:
20. maj – Svetovni dan čebel
Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije in tako je 20. maj razglašen za svetovni dan čebel.
BREZ ČEBEL NI ŽIVLJENJA!
Za svet brez lakote:
- vsaka tretja žlica hrane je odvisna od opraševanja;
- čebelji pridelki so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Za trajnostno kmetijstvo in delovna mesta:
- z opraševanjem povečujejo kmetijsko pridelavo ter pestrost in raznolikost na naših njivah in krožnikih;
- milijonom ljudi zagotavljajo delovna mesta in so pomemben vir prihodkov za kmete.
Za ohranjanje okolja:
- skrbijo za biotsko raznovrstnost v naravi in pozitivno vplivajo na celoten ekosistem; so dober pokazatelj stanja okolja.
- PREDSTAVITEV SDČ (2)
- BROŠURA SVETOVNI DAN ČEBEL
- PLAKAT – SVETOVNI DAN ČEBEL
- LETAK – SVETOVNI DAN ČEBEL
- LOGO SVETOVNI DAN ČEBEL
VIR IN VEČ NA: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/svetovni-dan-cebel/
https://skupnost.sio.si/course/view.php?id=197#section-1
