Skoči na glavno vsebino

24. april – Slovenski dan brez zavržene hrane

 

Slovenski dan brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, nas tudi letos spodbuja, da se ozremo na svoje navade in naredimo nekaj dobrega – za okolje, družinski proračun in prihodnost.

 

Odpadna hrana je eden največjih globalnih izzivov. Kar 733 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi lakote, a hkrati se skoraj tretjina vse pridelane hrane nikoli ne zaužije. Po ocenah je kar 8–10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov povezanih s hrano, ki konča v smeteh. Metan, ki nastaja pri gnitju hrane na odlagališčih, kar 84-krat bolj vpliva na segrevanje ozračja kot ogljikov dioksid.

 

V Sloveniji na leto povprečen prebivalec zavrže 78 kilogramov hrane, pri čemer kar 44 % vse odpadne hrane nastane v gospodinjstvih. To pomeni, da ima prav vsak izmed nas moč, da s preprostimi dejanji naredi razliko.

 

Hranozavest – beseda, ki ima moč

Lani se je ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane rodil pojem hranozavest. Nova beseda ima močan pomen, saj spodbuja zavedanje, kako je hrana dragocena. Hranozavesten posameznik premišljeno kupuje, shranjuje in porablja živila. Upošteva sezonskost, poreklo živil in rok uporabnosti. Hrano pripravlja spoštljivo in zmerno ter zna tudi iz ostankov ustvariti nekaj okusnega.

 

24. april že peto leto zapored zaznamuje dan, posvečen problematiki zavržene hrane. Glavni cilj aktivnosti, ki potekajo na ta dan, je posameznike spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastajanja odpadne hrane. Predstavljene so tudi številne možnosti za uporabo živil, ki sicer pogosto ostanejo neporabljena.

 

V okviru organizirane šolske prehrane dajemo posebno pozornost odgovornemu odnosu do hrane. Na naši šoli bomo vse dni v letu, še posebej ob slovenskem dnevu brez zavržene hrane posvetili posebno pozornost.

  • Ozaveščanje učencev o slovenskem dnevu brez zavržene hrane (pouk, ODS, interesne dejavnosti, izbirni predmeti…):
  • MANJŠE PORCIJE
  • POJEM TOLIKO, KOLIKOR VZAMEM
  • PLANIRAJ JEDILNIK TUDI DOMA
  • KUPUJEMO PAMETNO Z NAKUPOVALNIM LISTKOM, primer
  • KUPOVANJE »Ni vse dobro, kar je lepo«
  • POGLEJ ROK TRAJANJA (uporabno DO, uporabno NAJMANJ DO)
  • PRAVILNO SHRANJEVANJE HRANE
  • PRAVILNO SHRANJEVANJE HRANE V HLADILNIKU
  • KUHAJMO Z OSTANKI HRANE
  • OPOMNIK NA TEDENSKEM JEDILNIKU, DA SE POTRUDI ZA MANJ ZAVRŽENE HRANE
  • 9 NAMIGOV ZA MANJ ODPADNE HRANE
  • KOMPOSTIRAJ
  • DONIRAJ
    • Kultura prehranjevanja pri uživanju šolskih obrokov.
    • Spodbujanje pri šolskih obrokih, da vzamejo toliko hrane, kolikor je pojedo.
    • Spodbujanje učencev, da pojedo šolske obroke brez zavržkov.
    • Celoletno spremljanje količine odpadne hrane v šolski kuhinji.
    • Pogovori z učenci o sestavi šolskih jedilnikov in njihova mnenja (gospodinjstvo, SPH) – sodelovanje pri sestavi šolskih jedilnikov.
    • Ozaveščanje na spletni strani šoli.
    • Promocijski in izobraževalni plakati za šolskih hodnikih.
    • Koristne povezave.

Zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane je bistveno za prehod na trajnostne prehranske sisteme. Z ukrepi za preprečevanje odpadne hrane se borimo tudi proti podnebnim spremembam, zagotavljamo več hranljivih živil za prehrano ljudi ter privarčujemo denar podjetjem in gospodinjstvom. Skupaj smo torej odgovorni za to, da zmanjšamo odpadno hrano na ravni potrošnikov. Vključiti je treba akterje na vseh ravneh: vlade, kmete in živilska podjetja, nevladne organizacije, raziskovalne in akademske institucije ter potrošnike.

KORISTNE POVEZAVE:

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/raje-kot-v-smeti-pretvorimo-v-nove-jedi/

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/kako-ohranimo-sadje-in-zelenjavo-sveze-daljsi-cas/

NIK ŠKRLEC – DAN BREZ ZAVRŽENE HRANE: https://www.youtube.com/watch?v=dhOf0CvoVvU

PRIPRAVA OBROKOV IZ OSTANKOV HRANE: https://www.youtube.com/watch?v=JvsftN_VeUI

HRANOZAVEST: https://www.youtube.com/watch?v=4yMWr6NpsaA

OKOLJSKA PROBLEMATIKA: https://www.youtube.com/watch?v=HQEtYUCjnvk

SOCIALNI VIDIK: https://www.youtube.com/watch?v=dVmphhzOEUo

KAKO NAČRTOVATI IN KUHATI OBROKE: https://www.youtube.com/watch?v=bN8hUAstuCE

VIR ČLANKA: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/

https://www.nasasuperhrana.si/

SLIKA VIR: https://www.nasasuperhrana.si/clanek/slovenski-dan-brez-zavrzene-hrane-2025/

Related Images:

Kako do lastne zelenjave pozimi?

»Prvi mesec v letu domači vrt ne zahteva opravil. To je edini mesec, ko narava zares počiva. Najlepše, kar lahko storimo v tem mesecu je opazovanje zimskih prizorov, ki jih ponuja domač vrt. Čim manj hodimo po zelenici in ne pustimo se poklicnim sadjarjem in vinogradnikom zvabiti k obrezovanju sadnega drevja. Domači vrt potrebuje počitek. Pridelek zdaj le pobiramo in pri tem čim manj hodimo po gredicah. A ker je Slovenija vremensko zelo raznolika dežela, je morda nekoliko drugače na obali in seveda v rastlinjakih, kjer je morda že dovolj toplo. 

 

Kaj pa domači vrt lahko nudi pozimi?

»Če smo za to poskrbeli jeseni, lahko na vrtu še vedno režemo motovilec in rukolo. Razen seveda, če rastline pokriva snežna odeja. Iz zemlje prav gotovo gledata brstični in listnati ohrovt. Tudi radič je še na voljo. Prezimnega še vedno lahko izkopavamo, ko je vreme primerno in ga silimo v toplih prostorih. Na vrtu prezimuje tudi zimski por. Čebulnice imajo nekatere antibiotične učinke, ki pa nam najbolj prav pozimi pomagajo v borbi s prehladom in gripo. Zato potrebujemo por zdaj, ne pa pomladi. Naj se vam ne smili, redno ga pobirajte in uporabljajte.«

 

VIR IN VEČ NA:

https://www.nasasuperhrana.si/clanek/kako-do-lastne-zelenjave-pozimi/?utm_source=E-novice+-+Na%C5%A1a+super+hrana&utm_campaign=4186128560-Ste+za+dobrote+iz+slovenskih+jagod%3F_COPY_01&utm_medium=email&utm_term=0_ba04658360-4186128560-215308319

Related Images:

TEDEN SLOVENSKE HRANE IN TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK 2024

     

Teden slovenske hrane, ki ga je razglasila Vlada RS, bomo od 11. do 17. novembra 2024 obeleževali prvičPrav tako bo v petek, 15. novembra 2024, tudi letos potekal Tradicionalni slovenski zajtrk. Želimo si  ozaveščati o prednostih lokalne oziroma slovenske hrane, razmisleku o naših prehranjevalnih navadah in o zmanjševanju odpadne hrane.

 

Tudi letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk bo za otroke postal poseben praznik. Na naši šoli bomo izvedli veliko promocijskih in izobraževalnih aktivnosti, posvečenih tednu slovenske hrane, vključno s tradicionalnim zajtrkom, ki bo v petek, 15. 11. 2024 ob 7.30 uri v šolski jedilnici s krajšim programom.

 

Postregli bomo z živili lokalnega izvora:

ČRN KRUH – PEKARNA RESNIK

MED – ČEBELAR FRANC BAN

EKO MASLO – MLEKARNA KREPKO

MLEKO – KMETIJA KLJUČEVŠEK

JABOLKO – SADJARSTVO CVAR

Letošnji projekt poteka pod sloganom »Tradicionalni slovenski zajtrk – moj naj zajtrk!«. Prejšnja leta smo vsako leto posebej izpostavili eno izmed njegovih sestavin. Letos pa enakomerno izpostavljamo kruh, maslo, med, mleko in jabolko ali drugo slovensko sadje – vseh pet sestavin, ki jih za zajtrk ponujamo že od samega začetka tega projekta.

V lanskem letu je bila pripravljena publikacija »Recepti z okusi Slovenije«, ki vam je na razpolago na spodnji povezavi in jo lahko uporabite tudi v domači kuhinji.

https://www.nasasuperhrana.si/tradicionalni-slovenski-zajtrk/wp-content/uploads/2023/11/Teden-slovenske-hrane_Recepti-z-okusi-Slovenije.pdf

 

Related Images:

16. oktober – SVETOVNI DAN HRANE 2024

  1. oktobra je bila v okviru Združenih narodov  ustanovljena svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO ( Food and Agriculture Organization). Zato na ta dan praznujemo SVETOVNI DAN HRANE.

FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva prehrane. Letošnja tema svetovnega dneva hrane je:

Pravica do hrane za boljše življenje in boljšo prihodnost. Nihče ne sme biti pozabljen.

 

Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo (FAO) ob letošnjem svetovnem dnevu hrane izpostavlja pomen hrane, kot temeljno človekovo pravico in osnovno potrebo. 

Več kot 2,8 milijarde ljudi na svetu si ne more privoščiti prehrane, ki bi podpirala zdravje. To je glavni vzrok vseh oblik podhranjenosti, ki so zdaj prisotne v večini držav in presegajo družbeno-ekonomske razrede. Kljub vedno večjemu izobilju pa danes še vedno preveč ljudi trpi zaradi lakote in si ne more privoščiti zdrave prehrane. Bolj ranljivi ljudje so se pogosto prisiljeni zanašati na osnovna živila ali cenejša živila, z manj uravnoteženo hranilno sestavo, medtem ko drugi trpijo zaradi nedostopnosti svežih ali raznolikih živil, tretji pa nimajo potrebnih informacij za izbiro zdravih živil ali pa preprosto izberejo priročnost.

Lakota in podhranjenost se dodatno poslabšujeta zaradi dolgotrajnih kriz, ki jih povzroča kombinacija konfliktov, ekstremnih vremenskih pojavov in gospodarskih šokov. Kmetijsko-živilski sistemi kot celota so občutljivi na nesreče in krize, zlasti na vplive podnebnih sprememb, hkrati pa povzročajo onesnaževanje, degradirajo zemljo, vodo in zrak ter prispevajo k emisijam toplogrednih plinov in izgubi biotske raznovrstnosti. S preobrazbo kmetijsko-živilskih sistemov obstaja velik potencial za ublažitev podnebnih sprememb ter podporo miroljubnim, odpornim in vključujočim življenjskim pogojem za vse.

Na naši šoli smo z nekaterimi učenci pripravili knjigo z recepti brez zavržkov, katere bomo pri praktičnem delu tudi uporabili.

Plakati 

Vir in koristne povezave:

https://www.prehrana.si/clanek/806-svetovni-dan-hrane-2024

https://www.zelenaslovenija.si/novice/svetovni-dan-hrane-2024/

https://siol.net/novice/svet/svetovni-dan-hrane-izpostavlja-raznolikost-dostopnost-in-varnost-hrane-646251

https://www.youtube.com/watch?v=y0pkTYV2a4w

 

 

 

 

Related Images:

Orodna vrstica za dostopnost